Junijski dnevi so kot nalašč za ogled različnih krajev po naši domovini, prileže se seveda tudi skok v morje in morda še prvi skok v vodo.
V Društvu upokojencev Dragomer Lukovica smo se odločili, da si letos ogledamo Piranski zaliv s plovbo po morju in udeležencem tega dogodka malce podrobneje predstavimo njegove lepote, kulturno dediščino, ki jo lahko opazujemo na kopnem. Prelepo sončno vreme, mirno morje in ladjica meja, ki je zasidrana v Portorožu, je že čakala na nas.
Zapluli smo proč od obale v smeri Pirana. Beli križ je z gosto poselitvijo hribčka nad morjem počival v soncu in kmalu za njim se je prikazala panorama mesta Piran. Visoko nad morjem se je dvigala cerkev Svetega Jurija, mi pa smo pluli dalje proti Rtu Madone in naprej proti Izoli. V daljavi se je pogled ustavil na zalivu Svetega Križa, bolj znanem kot Mesečev zaliv, saj divja plaža v njem spominja na obliko polmeseca. Občudovali smo Strunjanski klif in hribčke nad morjem, po katerih poteka strunjanska učna pot.
Pred nami smo potem uzrli Luko Koper, in kar nekaj velikih ladij je čakalo na vstop v pristanišče. Sledil je krajši odmor. Ladjo so zasidrali in imeli smo dovolj časa za druženje, in pravo kosilo z morskimi dobrotami. Povratna plovba je potekala vse do Kanegre, kjer so Hrvatje uredili veliko školjčišč, pravzaprav tik ob morski meji med državama. Spremljala nas je jata galebov, ki so vztrajno čakali na koščke hrane, najbolj pozorni opazivalci pa so lahko opazili kakega delfina na morski gladini.
Po dobrih štirih urah plovbe smo se vrnili na kopno in po krajšem postanku v Portorožu krenili domov. Polni vtisov, zanimivih podatkov in novih znanj smo bili udeleženci enotni v oceni, da smo skupaj preživeli lep in vsebinsko bogat četrtek.
Dragica Krašovec
