Tokrat se je skupina pohodnikov odpravila na pohod po obrobju Vrhnike. Z mestnim avtobusom smo se pripeljali do središča Vrhnike, nato pa smo se mimo Cankarjeve roj. hiše po Klancu povzpeli na manjši hrib do cerkve Svete Trojice ki je priljubljena sprehajalna in razgledna točka za domačine in druge obiskovalce.
Ob spustu nazaj v dolino smo šli mimo zvončka želja pri kapelici na Sv. Trojice in imeli smo priložnost sodelovati v tej tradiciji in izraziti svoje želje.
Pot nas je vodila mimo spomenika posvečenem vrhniškim krasoslovcem v Močilniku.
Ne daleč stran smo se ustavili pri Jazonovem pristanu, kjer naj bi iskal zlato runo. Po nekaterih virih, naj bi s krznom pred zasledovalci iz Črnega morja bežal po Donavi, Savi in Ljubljanici in pri Vrhniki je ladjo razstavil, dele prenesel do Jadranskega morja in se po zahodni strani vrnil domov.
Struga pogostih izvirov reke Ljubljanice je bila ponekod suha in obložena z debelim mahom.
Zavili smo levo skozi stari most proti Verdu in pod skalnatim previsom prebrali vklesan verz Ivana Cankarja . Ob 100-letnici Cankarjeve smrti so bile na tem mestu prireditve v obliki poezije in branje besedil. Organizator je bil turistično društvo Blagajana iz Vrhnike.
“V mrak in hlad zavit je hranil svoje stoletne skrivnosti na dnu globočin; nihče ni vprašal zanje, pa tudi sam jih ni ponujal nikomur. Izpod silnih sivih skal, temno molčečih, se je izvila zamoklozelena voda Močilnikova ter se ustavila ter razprostrla v kotanji, da si oddahne pod senco vrb, oddahne od dolge poti po čudapolnih kraljestvih podzemskih….”
Ivan Cankar
Ne daleč stran v gozdu med drevesi smo šli mimo kapele Antona Puščavnika. Prepoznavna je kot turistična znamenitost, umeščena na Cankarjevo pot mladosti in še pomembneje, objekt, ki je v ponos Vrhničanom.
V Retovju smo imeli kratek postanek za osvežitev in ogled prikazanih informacijskih točk.
Prispeli smo do Verda kjer je sotočje rek Velike in Male Ljubljanice. V središču naselja je znamenita Stara Mikl‘čeva kašča – rojstna hiša Jožefa Petkovška. Grajena v baročnem slogu in je prvovrsten etnografski spomenik. Kašča je bila namenjena shranjevanju živil, predvsem pa žita. Obnovljena je bila 1981 in v spomin na slikarja Jožeta Petkovška poimenovana v galerija Kašča. V njej je stalna razstava fotografij Petkovškovih del in občasne razstave del sedanjih likovnih ustvarjalcev.
Ustavili smo se v lepem parku sredi Verda. Park krasi mogočno drevo po imenu Gingo in je v ponos domačinom. Prinesel ga je mlad novopečeni par iz medenih mesecev – popotovanja po Kitajski. Bila sta otroka veleposestnikov Kotnik in Lenarčič. Enega so posadili v Verdu, drugega pa na Vrhniki leta 1883.
V parku je tudi prikazana replika mostiščarskega kolesa, ki so ga našli v Ljubljanici pri Verdu.
Prispeli smo nazaj na Vrhniko kjer smo se okrepčali z ledeno kavo in še pred dežjem prispeli domov v Dragomer.
Marija Draksler