Mednarodni praznik Dan žena, ki ga praznujejo v približno sto državah po
vsem svetu je dan praznovanja ekonomske, politične in socialne
enakopravnosti in dosežkov žensk.
Predlagala ga je nemška feministka Clara Zetkin in prvič so ga praznovali leta
1913 v Avstriji, Nemčiji, Švici in na Danskem.
Prvotno so dan žensk obeleževali 19.marca, a leta 1975 je Organizacija
združenih narodov razglasila 8.marec za Mednarodni dan žena, ki ga
obeležujejo ženske po celem svetu in tako moški kot ženske na ta dan
opozarjajo na težave, s katerimi se ženske srečujejo tudi dandanes.
Ob enem je to dan, ko praznujemo prispevek žensk v družbi, naš vpliv na
prihodnost in neprecenljiv pomen v slehernem segmentu našega življenja.
A statistični podatki kažejo, da ženske v svetu še daleč nismo enakopravne in
enakosti ni. Podatki, objavljeni te dni kažejo, da preko 122 milijonov deklet po
svetu ne obiskuje šole, preko 50 milijonov deklet je nepismenih, preko 50
milijonov deklet je doživelo spolno nasilje. Števila žensk, ki vsak dan bijejo boj
za lastno preživetje in preživetje otrok zaradi vojn, lakote, naravnih katastrof
niso poznane, vemo, da jih je veliko in teh stisk mater, žena, deklet ni možno
opisati.
Ženske še vedno opravljamo tako funkcijo matere, žene, gospodinje kot
zaposlene ženske in včasih preprosto pregorimo v želji, da bi vse naloge
opravile z odliko. Vloga moškega v družini je v sedanjih družinah precej
drugačna in partnerja si pogosto delita naloge. A o enakih kariernih
možnostih, napredovanju, plačilu in upoštevanju v družbi tudi pri nas ne
moremo govoriti. Vedno več pa je tudi v smeri, da bi že pridobljene in
uveljavljene pravice omejili ali celo ukinili.
A v Društvu upokojencev Dragomer-Lukovica na ta dan že več kot desetletje
dan obeležimo slavnostno in lepo. Peš se odpravimo iz Dragomerja čez
Lukovico, Podplešivico in naprej do Notranjih Goric. Med hojo poklepetamo,
se družimo med seboj in občudujemo lepote barja v teh prvih pomladnih dneh.
Letos je bilo vreme izjemno lepo, spremljalo nas je sonce, ptičji ščebet in
narava se je zaradi zvončkov, trobentic in žefranov poigrala v prekrasnih
barvah. Preleti divjih rac, bele čaplje, nešteto majhnih ptic, ki so jih preglasile
glasne vrane so pot naredili še lepšo in bolj prijetno.
Na Podplešivico so nas pozdravili konji, ki so se pasli v ogradi, govedo poleg je radovedno ogledovalo pohodnike. Preko štirideset nas je tokrat opravilo to pot, mnogi med njimi so se peš tudi vračali iz Goric, preko Žabnice na Lukovico in nazaj v Dragomer. Seveda na poti ni manjkalo okrepčilo in vrsta sladic, ki so jih znova pripravile pridne udeleženke v domači kuhinji.
Pica pri Pavletu je vselej dobra. Lastnik se sleherne udeleženke spomni z rožico. Nič manj pa ne zaostajajo naši fantje na čelu z Jožetom in Štefanom, ki pripravita cvetje. Tone nam s harmoniko popestri druženje, pohodniki pa se prelevimo v pevce, ki sledijo zaigranim melodijam. Naša Marija poskrbi, da se foto album pridno polni, predsednica pa razdeli naloge med svoje člane. Letos nam je prenesla tudi voščilo župana.
Vselej je luštno, vsako leto nas je več, pridružilo se nam je več Ložank in vsako leto jih veliko sodeluje pri izvedbi praznovanja. Vsem iskrena hvala in naslednje leto se znova srečamo.
Dragica Krašovec
