Na avtobusni postaji v Dragomerju je bilo pusto in hladno jutro in ni obetalo
nič posebnega. Megla se je v pasovih vlekla čez polja in travnike na barju proti
naselju in občutek mraza je bil še za kako stopinjo večji.
Nič drugače ni bilo v Ljubljani. Megla se je zalezla med visoke stavbe v okolici
avtobusne postaje in jutro res ni obetalo nič dobrega. Tudi ko smo se vozile
naprej proti Gorenjski so se okoliški kraji zavili v sivino in skrivali svoj pravi
obraz. Tam nekje okoli Naklega je bila megla tako gosta kot se je spominjam
izpred nekaj desetletij nazaj na Vrhniki, ko smo rekli, da bi jo lahko z nožem
rezal. O njej je pisal celo naš veliki rojak Ivan Cankar.
Drugače je bilo, ko smo se bližali odcepu za Tržič in Avstrijo in smo že lahko
opazovale vrhove Karavank. Tam nekje pri Radovljici pa je sonce obsijalo tudi
Julijce in vršaci so prav prijazno vabili. Vse bolj jasno nebo je obetalo lep
sončen dan.
Izstopile smo na Bledu, kjer se je za ta letni čas sprehajalo veliko število
gostov. Nekateri so posedali na klopcah ob jezeru in opazovali labode, drugi so
se greli na terasah bližnjih gostinskih lokalov, najbolj športno navdušeni so že
hiteli po urejenih poteh okoli jezera.
Kavica v Vili Prešeren nas je povsem predramila in oprema lokala navdušila, saj
je veliko stvari v njem zares spominjalo na stvaritve velikega Prešerna.
Potem smo s čvrstim korakom krenile po šest kilometrski poti okoli jezera.
Narava je bila odeta v čudovite jesenske barve, po jezeru so počasi drseli
posamezni čolni, z blejskega gradu so se slišali glasovi navdušenih obiskovalcev
in cerkvica, obsijana s soncem je spokojno počivala na otoku. Pohod ni nek
športni presežek, pomeni pa sproščeno hojo ob klepetu in druženju s prijatelji,
zato mine hitro in človeku ne povzroča večjih obremenitev.
Na cilju si človek zaželi še znamenite blejske kremšnite. A glej ga šmenta,
nekateri ugodnejši gostinski lokali so v tem času zaprti, v prestižnih lokalih in
hotelih pa jo ponujajo po ceni sedem ali celo devet evrov, kar se nam je zdelo
preprosto oderuško. Tudi kje drugje smo že jedle to odlično slaščico po zelo
dostopnih cenah.
Urške smo tako preživele lep dan in se prehitro vrnile v meglen in hladen
domači kraj. Vsaj dom, ki nas je pričakal je vselej domač in topel.
Dragica Krašovec