Materinski dan…praznik, posvečen materam smo obeležile tudi članice Društva upokojencev Dragomer-Lukovica s krajšim kulturnim programom, rožicami in jagodami, ki so polepšale ponedeljkovo pozno popoldne.
Poklonile smo se spominu na vse matere , še zlasti svojim mamam, babicam, hčeram, ki so kdaj koli prevzele funkcijo mame. Poklonile smo se tudi tistim, ki te funkcije niso mogle prevzeti, pa se s hvaležnostjo spominjajo svojih mam, babic, kogarkoli, ki jim je v življenju stal ob strani ali jim še vedno nudi oporo. Nenazadnje smo se poklonile sebi, saj opravljamo pomembno vlogo tako v družini kot v širši družbeni skupnosti
Poklon njej, ki nas je rodila in vzgojila je vreden toliko, kot je močan sončni žarek na najtoplejši dan poletja.
Zato ta praznik praznujejo v mnogih deželah po svetu, tudi pri nas v Sloveniji.
Tradicija pri nas ni dolga, kakšnih trideset let je tako, smo pa edini na zemeljski polobli, ki ga praznujemo 25.marca. večina jih to naredi drugo soboto v maju.
Ne bi se ponavljala s tem, kakšna je vloga matere pri nas in kakšna v svetu. Zagotovo je veliko držav, kjer mame vlagajo neverjetno moč, iznajdljivost, potrpljenje, pogum, vztrajnost in prilagodljivost v to, da bi otroci nekega dne imeli lepše, človeku dostojno življenje. Vidimo, pa, da je grozot, lakote, vojn v svetu veliko, pa tudi vloga ženske je pogosto utišana, razvrednotena in ogrožena. Pravica do svobodnega odločanja o rojstvu otrok, pravica do dela, enakovrednega položaja v zakonski zvezi, v družbi, je za marsikatero žensko še vedno nedosegljiva, šolanje in opravljanje željenega poklica, pravično plačilo za delo, organizirano varstvo otrok pa prej pobožna želja kot možnost uresničitve. Da ne govorim o pravici do toplega in varnega doma, dovolj hrane za preživetje družine, lastne varnosti v okolju, kjer se giblje. In skrbi ni nikoli konec. Skrbimo za otroke, za vnuke, za ostarele starše, zakonca, pa mnoge še za ljudi s katerimi niso v sorodstvenem razmerju a jim je mar njihovo počutje, varnost, dostojno preživljanje jeseni življenja.
Na prireditvi nismo obujale negativnih in hudih preizkušenj mam po svetu, posvetile smo se prebiranju poezije slovenskih pesnic in pesnikov in skozi verze spoznavale, kako veliko moč ima pesniška beseda in koliko je avtorjem mar materinstvo in ljubezen do matere. Presenečene smo ugotovile, da je takšnih pesmi zares veliko, čeprav smo prisluhnile zgolj tistim, ki so se dotaknile snovalke prireditve.
Nismo spregledale niti ustvarjalcev pesmi iz naše sredine, spomnile pa smo se tudi Srečka Kosovela, saj prav v teh dneh obeležujemo 120-letnico njegovega rojstva.
Ena zelo znanih in lepih je tale pesem Toneta Pavčka
Mama
Vsaka mama je prava mama,
dana za srečo in za veselje.
Prava in ena sama.
Za vse življenje.
Zbralo se nas je veliko in skupaj smo preživele nekaj lepih trenutkov.
Dragica Krašovec