Blizu dvajset popotnic in popotnikov se je ob devetih zbralo na železniški postaji v Ljubljani in odpravilo na pot. Slovenske železnice ne bi bile to, kar o njih vemo, če bi vse teklo po predvidenem načrtu. Nadomestni avtobus do postaje na Rakovniku, pa prestop nato na postaji v Grosuplju in šele potem naprej do Kočevja. Potolažila nas je obljuba, da na povratku zastojev na tirih ne bo več in bomo potovali naravnost do Ljubljane.
Sprehod po mestu odkriva kar nekaj pomembnih stavb, ki dajejo podobo temu kraju. Sprehodili smo se mimo Marijinega dom,a v katerem je sedaj sedež občine, včasih pa je bil v njem samostan, v katerem so imele usmiljenke dekliško šolo. Pomembna je gimnazija, zgrajena v letu 1872 in lani so praznovali okroglo obletnico in ob tej priliki pripravili razstavo o začetku, razvoju šole in vseh generacijah maturantov. Občudujemo lahko nekaj vil, starih gostiln, ponašajo se celo z nebotičnikom. Zagotovo pa je najpomembnejši Sokolski dom, danes Šeškov dom, v katerem ima svoje prostore Pokrajinski muzej Kočevje.
Občinsko vodstvo se trudi, da bi s privlačno ponudbo za goste povečali obisk kraja in omogočili domačinom ohraniti delovna mesta. Močno se razvija gospodarstvo, obnavljajo infrastrukturo.
Rudniško jezero v teh dneh ponuja prijetno ohladitev, gostinska ponudba ob njem pa gostom omogoča spoznavati kulinarične dobrote. Sprehodili smo se ob jezeru, se ohladili v gostišču in napolnili želodčke in se počasi peš vračali do železniške postaje. Smeh in dobra volja sta pregnala vročino in dan je hitro minil v zadovoljstvo vseh udeležencev. Še vedno pod prijetnimi vtisi preživetega dne so se že iskrile nove ideje za izlet v prihodnje. Kdaj gremo, kam nas bo zaneslo, pa pravočasno izveste.
Dragica Krašovec